Premiera Strniševih Ljudožercev v režiji Ivice Buljana

Objavljeno 10.05.2017
Slovensko narodno gledališče Maribor

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 12. maja 2017, v Stari dvorani premierno uprizorila poetično dramo Gregorja Strniše Ljudožerci v režiji Ivice Buljana. Igrajo: Jurij Drevenšek, Peter Boštjančič, Miloš Battelino, Vladimir Vlaškalić, Alojz Svete, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Nika Rozman, Ana Urbanc, Viktor Meglič, Irena Varga, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Eva Kraš in Matevž Biber.

 

Gregor Strniša (1930–1987) velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih in gledaliških ustvarjalcev iz druge polovice 20. stoletja. Njegov slog in tudi ustvarjalni nazor določa izvirna modernistična uporaba ljudske poezije (s katero je vplival tudi na ustvarjanje svoje prijateljice Svetlane Makarovič); njegove pesniške drame – poleg Ljudožercev predvsem pogosto uprizarjane Žabe in pa Samorog – in pesniške zbirke pa predstavljajo velike mejnike v slovenski modernistični dramatiki in poeziji.

 

Čeprav ima njegovo delo v slovenski literarni zavesti nesporno visok status, pa se zdi, da drami Ljudožerci še vedno ni bila priznana njena prava veličina – navkljub trem odličnim uprizoritvam, ki jih je vse režiral Mile Korun, ob vsaki pa iznašel novo režijsko videnje (prvič leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem).

 

"Razlog za to je verjetno radikalnost drame, ki slovenstvo problematizira prek motiva kanibalizma, najbolj drastičnega in odvratnega zločina v človeškem svetu. Verjetno pa tudi kompleksnost uprizorjenega sveta in dramske strukture, s katero ga Strniša upodablja," pravi Diana Koloini, umetniška direktorica Drame SNG Maribor.

 

Velikopoteznost in celovitost Strniševe drame o ljudožercih je naravnost osupljiva – in v kontekstu slovenske dramatike gotovo izjemna: v oblikovanju snovi se namreč zgleduje pri srednjeveškem konceptu theatrum mundi, v izraz vpleta slovensko ljudsko pesem, v tematiki poveže probleme vsakdanjega preživetja, ljubezen in vojne razmere, najnovejša astronomska dognanja in svetovnonazorske razmisleke; v dogajanje pa žive in mrtve, običajne ljudi, menihe in vojake; po drugi strani pa Slovence, Nemce, Italijane, partizane in domobrance.

 

"Drama je izrazito slovenska, obenem pa tudi svetovljanska, saj prek osrednjega motiva uprizori križišče svetov: narodnostnih, političnih, pa tudi metafizike in konkretne stvarnosti, vulgarnosti in poezije. Ta velikopotezna freska, katere dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, pa obenem srhljivo prepričljivo govori o svetu, v kakršnem živimo danes," dodaja umetniška direktorica mariborske Drame Diana Koloini.

 

"Pri Ljudožercih me najbolj vznemirja prav dejstvo, da avtor na nekonvencionalen način meša svet živih in mrtvih, s čimer ustvarja fantastično žanrsko zgodbo. […] Fascinira me, da so bili Ljudožerci napisani v sedemdesetih letih, a odlično funkcionirajo še danes, saj je v njih moč prepoznati podobnosti s sodobnimi filmskimi žanri," je za gledališki list povedal režiser Ivica Buljan in dodal: "Strniša Ljudožerce obravnava kot Pasolinijev sodobnik. Piše jih s pozicije potrošništva. Slednje je zanj večji problem, zato temelje fašizma prepoznava v potrošniški družbi. Strniša pripoveduje zgodbo o Pajotu, ki s poslom začne kot mali obrtnik, a s postopnim kopičenjem človeškega mesa kmalu preseže lastno produkcijo in se tako transformira v sodobnega kapitalista, tajkuna."

 

Dramaturginja je Diana Koloini, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Tanja Zgonc, lektorica Metka Damjan, oblikovanje videa Toni Soprano, oblikovanje svetlobe sonda4, asistent režiserja Robert Waltl, asistent scenografa Danilo Mlađenović.