Premiera Proslave v režiji Jana Krmelja

Objavljeno 29.09.2020
Slovensko narodno gledališče Maribor

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v sredo, 30. septembra 2020, in v četrtek, 1. oktobra 2020, premierno izvedla dramo Ivorja Martinića po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja Proslava v režiji Jana Krmelja. Igrajo Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Vojko Belšak, Matevž Biber in Petja Labović.

Uprizoritev Proslava je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki je pod okriljem Ustvarjalna Evropa potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor, Novi Sad in Dubrovnik), sofinancira pa ga Evropska komisija. Projekt je namenjen ozaveščanju ljudi o aktualni problematiki migracij in konkretni pomoči pri integraciji beguncev ter priseljencev v nova kulturna okolja. Sestavljajo ga različne izobraževalno-gledališke dejavnosti, pri katerih poleg SNG Maribor sodelujeta Dubrovniški poletni festival in Asociacija Kulturanova iz Novega Sada. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev.

Pred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so na Komornem odru SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) med 21. februarjem in 15. marcem 2019 potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti, spola in izobrazbe, živeči v Mariboru, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija …). Priseljenci so prišli v Slovenijo oziroma v Maribor iz različnih vzrokov (od političnih, vojnih, ekonomskih do osebno intimnih).

Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo, ki je služilo za nastanek teksta mariborske uprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca, Navida Fadaeeja Nazerja, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je opravila Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka in lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci).

Vzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil 'neljub jezikovni spodrsljaj', ki pa je v časih 'politične korektnosti', ko je treba zelo paziti, kaj govoriš, lahko usoden, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o 'končni rešitvi' judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen politiki organizirajo priložnostno proslavo, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike.

V drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist, bil zaradi tega zaprt in mučen, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz države.

Iz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: "Ali imaš pravico živeti drugje, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?"